mag. Tilka Jamnik, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS

BRANJE JE LAHKO V POMOČ:

PASTI MLADOSTNIŠTVA V MLADINSKIH KNJIGAH

Šolski otroški parlament 2015: PASTI MLADOSTNIŠTVA

3. stopnja (za učence 3. triletja)

Amato, Mary: Kitara za dva

Mladostniški roman, v katerem ima pomembno vlogo glasba; ta je tudi tista motivacija, ki združi sicer dva značajsko popolnoma različna najstnika, srednješolca Lylo in Trippa, popolno dekle, in čudaškega samotarja, za katerega se vsaj na začetku zdi, da ne bosta nikoli mogla skleniti prijateljstva, kaj šele postati zaljubljenca. Novo šolsko leto, s katerim se roman začenja, in naključje, ko sta si prisiljena deliti glasbeno sobo, ju počasi vodita drug k drugemu. Najprej so to drobna, tudi pikra sporočilca, nato pa se iz njih razvije pravo dopisovanje in spoznavanje interesov drug drugega, pogledov na glasbo, življenje … Ob tem tudi sama zorita, rasteta, se brusita, upata si prevzeti odgovornost za lastno življenje, pa čeprav to ni lahko, ker s svojimi izbirami lahko razočarata tudi svoje bližnje.

Coleman, Michael: Čudakov boj

Zgodba o neizprosnem in pogumnem boju za preživetje precizno in razsodno pripoveduje prvoosebni pripovedovalec Daniel, ki se skupaj z nasilnim vrstnikom Tozerjem in učiteljem telovadbe Axelmannom znajde ujet v podzemni jami. Daniel je bister, nadarjen fant, matematični genij, ki se ga zavoljo samotarstva oprime vzdevek Čudak. Za to je kriv Tozer, šolski nasilnež za katerega pa se v teku zgodbe izkaže, da je pravzaprav tudi sam žrtev oziroma zgolj lutka v rokah dveh »sposobnejših« manipulatorjev, ki izkoriščata njegovo fizično moč in željo po pripadnosti skupini vrstnikov. Hkrati sta oba fanta žrtvi Axelmanna; učitelj si namreč pozornost in naklonjenost razreda zagotavlja z nedoraslim norčevanjem iz učencev, ki jih posebej v ta namen vzame na piko.

De Goldi, Kate: Ob desetih zvečer

Zgodba govori o dvanajstletnem Frankieju, čigar življenje se zdi na začetku čisto v redu. Počasi, stran za stranjo, pa spoznavamo, da ga je pogosto zelo strah in je v skrbeh za »vse na svetu«, zato se pogovori z njegovo mamo, da bi ga pomirila, vedno ob desetih zvečer. Ob novi sošolki Sydney in njenih številnih vprašanjih pa se mora Frankie soočiti s tem, da je njegova družina disfunkcionalna, »čudna«: mama ima agorafobijo, starejša sestra ga ne razume, starejši brat je čuden po svoje, očeta kličejo stric George, tu so še tetke, ki so čudne na svoj način. Tudi izredno bistra deklica Sydney prihaja in nenavadne družine.

Hartnett, Sonya: Metulj

Roman o najstnici Rozini, pravzaprav o zelo kratkem obdobju njenega življenja. Godi se namreč v času priprav na praznovanje njenega štirinajstega rojstnega dne, ki ga slavljenka občuti kot neki mejnik, prestop v svet odraslosti. dekle je na robu svojega otroštva, sooča se z odnosi s starši in bratoma, predvsem pa z vrstnicami in tudi z elegantno sosedo, ki ji je za vzgled. Od vsega pa je Rozini najtežje soočanje s samo seboj, z lastnimi pomanjkljivostmi in s koncem svojih sanjarjenj. gre za odraščanje, realnejše sprejemanje ljudi, sveta in življenja, za sprijaznjenje s tem kakršni smo.

Henghan, James: Povračilo

Charley se mora soočiti z veliko težkimi spremembami, saj se je družina z Irske preselila v Kanado; med drugim zlo pogreša svoje stare prijatelje. Najhuje je, ker mu je umrla mama, globoko žaluje za njo (zapira se v omaro z njenimi oblačili); zdaj mora skrbeti tudi za mlajšo sestro, ker je oče veliko službeno odsoten. V novi šoli ima Charley težave z vključevanjem med vrstnike, ki se norčujejo iz njegovega naglasa. zato mu kar odleže, ko se pojavi novi sošolec Benny in se vsi nasilneži spravijo nanj. Harley opazuje, kaj se dogaja, zaveda se, da fant potrebuje pomoč, vendar ne naredi ničesar, ne pomaga fantu in na zadevo ne opozori učiteljev. Toda ko Benney naredi samomor, začnejo Charleya preganjati močni občutki krivde, ker ga ni branil. Zdaj se svojimi dejanji poskuša odkupiti pri njegovi mami in Bennyjevem polbratu.

Herrndorf, Wolfgang: Čik

Gre za prvoosebno pripoved štirinajstletnega gimnazijca Majka iz sicer dobro stoječe, a nefunkcionalne družine. Njegova mama se vdaja alkoholu, njegov oče je povečini odsoten, Majk, ki ga kličejo Psihič, pa ima težave s svojo samopodobo, saj je zadržan, tih in neviden fant, ki ga poleg družinske tragedije teži tudi neizpovedana ljubezen do razredne lepotice Tatjane. Sprememba se zgodi ob prihodu novega sošolca ruskega porekla, Čihačova, ki si nemudoma prisluži ime Čik. Fant je nenavadnega obnašanja, drzen in samosvoj, med poletnimi počitnicami ukrade staro lado in fanta se odločita za popotno avanturo. Brez zemljevida, kompasa ali turističnega vodiča se iz Berlina odpravita na Vlaško, k Čikovim sorodnikom.

Hill, David: Vračanje

Prometna nesreča združi šestnajstletno Taro in prav toliko starega Ryana: fant z avtom nesrečno zadene dekle, ki v dežju teče ob cestišču. Tara trpi za hudimi posledicami nesreče in s fizioterapijo poskuša premagati invalidnost. V rehabilitacijski program se vključi tudi Ryan; ne zgolj zato, da bi pomagal ponesrečenki, ampak tudi zato, da bi se sam spoprijel s posledicami nesreče. Zgodba je kombinacija dnevniških zapisov obeh protagonistov, dveh prvoosebnih pripovedi, ki sta obe močno čustveno nabiti, doživljajsko poglobljeni in razmišljajoči. Najprej je hud šok, tako za oba protagonista kot za njune sorodnike in za sošolce. Toda v spodbudnem okolju obeh ljubečih družin in širšega razumevajočega okolja se postopoma soočita, najprej kot žrtev in krivec, nato pa se korak za korakom spopadata s svojimi čustvi, jih premagujeta, vse bolj zrelo sprejemata in jih poskušata pozitivno usmerjati.

Hornby, Nick: Štala!

Osrednja tema romana je najstniška nosečnost, s katero se mora nenadoma soočiti glavni junak, šestnajstletni Sam. Njegova punca namreč nepričakovano zanosi in Samov svet se nenadoma obrne na glavo. Kljub v literaturi že nič kolikokrat uporabljeni temi najstniške nosečnosti, knjiga prinaša svež in edinstven pristop k obravnavi osrednjega problema.

Pregl, Slavko: Car brez zaklada

Naslovni junak se po končanem prvem letniku odloči za dobro plačano počitniško delo smetarja. Prva smetarska vožnja pa je hkrati tudi sprožilni moment poletne avanture, ki vsebuje tako prvo ljubezen, kot vstop v svet preprodajanja drog, razpre problem medgeneracijskih konfliktov, predvsem pa ponudi podlago za kompleksno samoanalizo junaka, zaradi česar bi lahko govorili tako o problemskem kot o razvojnem romanu.

Tratnik, Suzana: Ime mi je Damjan

Glavni junak, brezkompromisni devetnajstletnik v skupini za samopomoč namreč razgalja svoje življenje – je brez izobrazbe, zamuja v službo, veliko popiva. odnos okolja do takšnega socialno in še spolno problematičnega lika kot ga prikazuje oman, se resda zdi neverjeten: družba ga pravzaprav sprejema in resne težave z razumevanjem ima le doma.

Velikonja, Irena: Življenje brez psa

Neja je osnovnošolka , ki se mora na začetku šolskega leta s svojim »očetom« preseliti na vas, saj Peter ne zmore stroškov, ki jih prinaša življenje v mestu. Nejina mama se namreč ni vrnila s svojega potovanja v Indijo, zato se morata Neja in Peter, ki niti ni njen pravi oče, spopasti z novim načinom življenja. Njuna družinska skupnost na vasi bode v oči, zato imata oba težave. Petra obtožijo celo zlorabljanja otroka, Neja pa se sooča z nesprejetostjo med vrstniki. na srečo najdeta oba tudi zaveznike, celo prijatelje. Nejin najboljši prijatelj postane ovčar.

Vprašaj Alico

Poučno branje, ki mladino opozarja na nevarnosti mamil, starše pa poskuša vpeljati v miselni in čustveni svet njihovih otrok. Pretresljiva zgodba, ki ima več zapletov in razpletov in ko že mislimo, da se je junakinji končno uspelo upreti mamilom, se jim spet preda in vsakič se pogrezne še globlje. Najbolj pretresljivo pa je, da ji okolica in vrstniki, ki se predajajo mamilom ne dovolijo, da bi se jih rešila.

2. stopnja (za učence 2. triletja)

Boyne, John: Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa

Nenavadna zgodba o nenavadnem Barnabyju, ki ima to nesrečo, da se rodi v popolnoma navadno in dolgočasno družino, ki nikakor ne more sprejeti njegove drugačnosti. Barnaby zna namreč leteti. Njegova družina se sicer trudi, da bi ga sprejela medse, a je to za starša preveč naporno in se z njegovo drugačnostjo ne znata soočiti. Barnaby se odloči, da bo odšel na čarobno popotovanje, ki ga popelje vse do vesolja. Na poti sreča navadne kot nenavadne ljudi, ki ga naučijo, kako naj sprejme svojo drugačnost in oprosti tistim, ki njegove drugačnosti ne razumejo oziroma je ne sprejemajo. Na potovanju sprevidi, da v svoji osamljenosti ni sam, ter se nauči, kako lahko ostane zvest samemu sebi, ne da bi postal običajen človek.

Frančič, Franjo: O princu, ki mu je počilo srce

Pretresljiva zgodba o princu, ki je že od ranega otroštva prikrajšan za toplino in ljubezen staršev, je kljub prostorskemu in časovnemu odmiku aktualen razmislek o družinskih odnosih, njihovi funkciji in usodnih vplivih na nadaljnjo socializacijo posameznika. Mladi princ kmalu po rojstvu izgubi mamo, oče se znova poroči, deček pa ostane sam in zapuščen, kar ima za njegov razvoj neizbrisane posledice. Pomanjkanje čustvene pozornosti se iz leta v leto poglablja in spreminja v izpraznjenost, otopelost in nasilje, pri čemer obilje materialnih dobrin v luči notranjega opustošenja izzveni povsem izpraznjeno in nepomembno. Ko princ postane oče, se za trenutek zazdi, da se bo njegova pozabljena in globoko zakopana empatija vendarle prebudila.

Kolu, Siri: Ajda in Razbojnikovi

Malce nenavaden, celo »odštekan« roman bo bralca prijetno presenetil s svojo svežino, skandinavsko svobodomiselnostjo, pozitivno drugačnostjo, sproščenostjo, pristno duhovitostjo in prešernostjo. Poln je pustolovščin. Hkrati je tudi pejsaž Finske, njene neokrnjene narave, prikaz običajev (savnanje, kopanje v jezerih, počitnice v vikend hišicah na podeželju …), tudi kulinarike, v kateri prevladujejo sladkarije (bonboni, čokolada). Mladostniški roma ni zgolj pustolovska in akcijska pripoved, temveč tudi zgodba Ajdine primarne družine, hladnih odnosov med njenimi člani, odtujenosti, kar je čisto nasprotje družini razbojnikovih, v kateri vladajo prisrčni medsebojni odnosi, razumevanje in medsebojna podpora. Je tudi družbeno kritičen pogled na sedanjost, na družbene razmere, ki so razbojnikove nedvomno prignale k temu, da so zapustili urejeno življenje in stopili na zelo nenavadno življenjsko pot razbojništva in cestnega nomadstva.

Konc Lorenzutti, Nataša: Društvo starejših bratov

Je lahko v življenju odraščajočega fanta kaj hujšega kot nadležno mlajše bitje, ki izkoristi vsako priložnost za nagajanje, draženje in sabotiranje starejšega brata? Nace, ki se je dokončno odločil, da je situacija zrela za korenit poseg, ustanovi Društvo starejših bratov, katerega namen je zaščita pravic in interesov starejših bratov. Prvi ukrep, ki ga od vsega sveta zapostavljena in spregledana druščina sprejme, je ignoriranje malih nadlog; ta naj bi ji povrnil izgubljeni ugled, ki jim je bil po krivici odvzet. A vse le ne gre tako gladko.

Kuijer, Guus: Čez obzorje z vetrom na morje

Pollekin očka sicer ozdravljen zasvojenosti , se ob povratku iz Tibeta ovije v čudaško obleko. Mama in njen novi partner, Pollekin učitelj, se poročita in priredita veliko zabavo. Polleke se sprašuje, kaj ljudje mislijo s tem, ko pravijo, da iščejo svoj jaz in tudi to, kje se skriva jaz njenega maroškega fanta Mimeona. K razmišljanju o bistvu življenja in o smrti jo sili tudi dejstvo, da je dedek zelo bolan in v bolnišnici. Prvoosebna pripoved razmišljujoče deklice, tudi bodoče pesnice, torej nikakor ne zgublja naboja in čara, celo poglablja se.

Kuijer, Guus: Ej, moje ime je poleke !

Glavna junakinja Polleke preboleva dedkovo smrt, sooča se s tujimi kulturami, ki jih poosebljata dve njej ljubi osebi. Prva je njen fant Mimoen, priseljenec, čigar korenine segajo k Berberom v Maroko, druga pa je njena dobra prijateljica Consuelo, ki je po rodu Mehičanka. Oba jo spoznavata z lastnimi, v romanu duhovito prikazanimi običaji in navadami, ki lahko zaradi svoje drugačnosti pri ljudeh sprožajo začudenje in nerazumevanje ter najstnikom povzročajo preglavice in celo težave, vendar pa na svoj nenavadni način kljub vsemu dokazujejo, kako je kulturno raznovrstnost potrebno spoštovati, gojiti in ohranjati.

Kuijer, Guus: Ko sreča trešči kot strela

Pollekin razred dobi novo sošolko, skrivnostno Mehičanko Consuelo, ki govori in razume le špansko. Knjiga se loteva vprašanj vere, revnega sveta in vojn oziroma drugih in drugačnih kultur in družb, zaljubljenosti, iskanja samega sebe in nevarnosti, ki prežijo na otroke. besedilo govori o strahu, upanju, željah, žalosti in veselju, ki v ospredje postavlja pomen prijateljstva.

 

 

Kuijer, Guus: Naj ljubezen gori kot plamen, amen

Avtor skozi duhovit in iskren samogovor enajstletne Polleke, bodoče pesnice in razmišljujoče najstnice, prepričljivo in z dobršno mero humorja predstavi sodobno (nizozemsko) družbo in njene aktualne probleme. To so zlasti večkulturnost in s tem povezana nestrpnost do drugih kultur, razpad klasične družine in pojav njenih novih oblik ter iz tega izhajajoč občutek brezciljnosti in razrahljane vloge staršev, ob katerih se morajo otroci znajti po svoje. Polleke se upravičeno sprašuje zakaj odrasli nikoli ne razumejo, kaj se sme in kaj ne, saj se ji ob ločeni mami, ki se svojeglavo zaplete s hčerinim učiteljem, in očetu, sanjaču in delomrznežu, zasvojenemu z mamili, zastavlja kup vprašanj o lastnih starših.

Kuijer, Guus: Raj je tukaj in zdaj

Nove dogodivščine odločne najstnice nas ne razočarajo; prve ljubezenske negotovosti, boleča spoznanja o očetu, mamina poroka z učiteljem, vmes pa neskončno drobnih, prismuknjeno igrivih situacijskih spodrsljajev in zadreg, ki rahljajo težo odločitev, neizrečenih želja in strahov.

Kuijer, Guus: Knjiga vseh stvari

Thomas je občutljiv fant z bujno domišljijo, odrašča v družini z nasilnim očetom, verskim fanatikom, ki nima smisla za humor. pretepa tako njega kot mamo, ki se mu ne upata upreti; starejša najstniška hči se mu pravzaprav še najbolj postavlja po robu. Thomas ima zvezek, »knjigo vseh stvari«, kjer zapisuje svoja opažanja in občutenja. Med drugim zapiše: «Ko odrastem, bi bil rad srečen človek.« Zdaj pa Thomas trpi in prosi boga, da bi mu pomagal.

Landa, Mariasun: Ko so mačke tako same

Dvanajstletna deklica Maider se sooča z morebitno ločitvijo staršev in tudi z drugimi težavami sodobnega sveta. V osamljenosti in žalosti zaradi razmer v družini ji je v tolažbo njena mačka Ofelija. Toda njena mama meni, da mačka ne sodi v mestno stanovanje, zato jo preselijo na posestvo na podeželju, od koder pa mačka pobegne. Pisateljica osamljenost, potrebo po varnosti in ljubezni predstavi z dvema osebama, poglablja čustva in dogajanja občutljivo stopnjuje.

Mckay, Hillary: Indigo: Nova zvezda

Mckay, Hillary: Permanentno Rožnata: konec poletja

Mckay, Hillary: Žafran: izgubljeni angel

Cassonovi so povsem običajna družina potrošniškega sveta, saj so deležni večine običajnih problemov, predvsem prezaposlenosti, stalne priložnosti novih zvez, nejasnosti vlog družinskih članov in odvisnosti od denarja. Pač pa Cassonovi na te probleme reagirajo neobičajno, in sicer na podlagi umetnosti, ljubezni in zavezništva.

 

Moderndorfer, Vinko: Kot v filmu

Gašper, senzibilen fant z bujno domišljijo je v stiski, saj čuti, da zveza med mamo in očetom škripa, za nameček pa sta s prijateljem Markom še žrtvi razrednega nasilja. Gre torej za problemsko naravnano pisanje, ki pa sicer resne probleme obravnava z lahkotnejšim pristopom in humorjem. Potem ko se Gašperjeva mama odseli, oče sina preseli na podeželje k Maksu, ki se izkaže za fantovega pravega očeta. Gašperja to odkritje sprva vrže iz tira, a že kmalu j zmožen treznega razmisleka.

Nostlinger, Christine: Tako in tako in sploh

Krajši, problemsko naravnan roman. Avtorica se s pomočjo glavnih junakov – petnajstletno Karli, trinajstletnim Ani in sedemletnim Spidi loti skrhanih družinskih odnosov, ki pripeljejo do tega, da iz ene družine nastaneta dve. Pri tem njena pozornost velja predvsem otrokom in njihovemu spoprijemanju z družinsko krizo in rošadami družinskih članov.

Palacio, R.J.: Čudo

August Pullman ima zaradi redke mešanice genskih okvar popolnoma iznakažen obraz. Že od rojstva je bil podvržen številnim operacijam in zdravniki menijo, da je čudež, ker je sploh preživel. Do petega razreda ga je mama šolala doma, zdaj pa je star deset let in je čas, da gre v običajno šolo, ker starša ne želita, da bi bil »otrok s posebnimi potrebami«. Že popolnoma običajnega dečka bi bilo strah novega okolja, kaj šele ta korak pomeni za takšnega »čudnega fanta!« Augustovo zgodbo doživljamo v prvoosebni pripovedi, potem skozi pripoved njegove starejše sestre Vie, njenega fanta Justina, sošolca Jacka, prijateljice Summer in Viine prijateljice Mirande. tako skozi različne perspektive spoznavamo, kakšno je življenje s »čudom«, kako vpliva na njih in jih sooblikuje.

Pregl, Slavko: Spričevalo

Avtor postavi v ospredje povprečno slovensko družino: prezaposlena starša z dvema najstnikoma, ki ju sumljiva druščina zaplete v krajo koles. Starejši Matej se ob tem sooči z neprijetno življenjsko preizkušnjo, ki ga hipoma strezni in postavi v realnost: ločiti mora zrnje od plev in urediti odnose s svojim najbližjimi, zlasti s starši in »prijatelji«. Roman je zanimiv zlasti zaradi pripovedne perspektive, ki je humorna in skuša na prvi pogled zmanjšati težo problema, ob tem pa razkrije avtorjevo nesporno simpatijo in zaupanje v mladega človeka, ki zaradi svoje naivnosti zabrede v težave.

Spinnen, Burkhard: Konrad, Fridz in kunec

Selitev v novo hišo sredi nedograjenega naselja kjer, razen svoje družine prav nikogar ne poznaš, je težavna za vsakogar. Tudi za družabnega in komunikativnega desetletnika Konrada, ki mu je glavna skrb v novem domu, da si v soseski čim prej najde prijatelje. pri em, kljub velikemu trudu ni prav uspešen. Edini vrstnik s katerim se mu uspe malce bolj zbližati je rdečelas in še deklica povrhu. Friderika ji je ime, a vsi , ki jo poznajo, ji pravijo Fridz. Deklica je precej odločna in malo posebna, zato se ji skoraj moški vzdevek kar dobro poda. Med Konradom, ki živi v urejeni družini in Fridz, katere starši so se pred kratkim razšli, se začne plesti odnos, ki sčasoma preraste v pristno prijateljstvo.

1. stopnja (za učence 1. triletja)

Kodrič Filipić, Neli: Punčka in velikan

Izjemna slikanica z mojstrsko upodobitvijo neujemljivih intimnih svetov odstira vpogled v najgloblja trenja človeške duše. Izgorelost odraslega, ki vstopa v konflikt z otroško svežino in razigranostjo, brezkompromisno razkriva boleče točke medgeneracijskih odnosov. Nosilec nasilja, ki se prenaša iz generacije v generacijo, je odrasli velikan, ki prav s svojo predimenzioniranostjo pooseblja premoč nad otrokom.

 

Zupan, Dim:Jaz, Franci Grdi

Muc Franci je v družini potepinske mame samohranilke najmanjši in najbolj nebogljen, rojen v zelo neprijaznih razmerah, med bratci in sestricami mi ni lahko. K sreči ga kmalu najde fant Mato, ki lepo skrbi zanj in Franci se razvije v lepega in ponosnega muca. Na videz preprosta, a v resnici zelo globoka zgodba poudarja, kako ljubezen, dobra hrana in nega, pa tudi srečna naključja, prispevajo k uspešni rasti in razvoju muca in seveda slehernega mladiča, tudi človeškega. Avtor poudarja sočutje, ljubezen do živali in narave ter je obenem kritičen predvsem do odraslih, katerim so namenjene prenekatere bodice.

 

STROKOVNE KNJIGE

Aubrey, Annette: Nič manj tvoja: (o ločitvi)

Saint Mars, Dominique de: Očka in mama se prepirata

Schoberl, Elisabeth: Moja starša se ločujeta: priročnik za mladostnike

Bingham, Jane: zakaj se družine razidejo?

Duša, Irena: Vzgoja staršev

Izjemno zabaven in domiseln priročnik o odnosih md starši in najstniki. Priročnik odlikuje »naravna« izbira tem, ki obvladujejo vsakodnevna razmerja med starši in njihovimi najstniki, odlična mera spusta na raven mladih in prepričljiva ponudba razumevanj starševskih zagat, strahov in predsodkov, ki naj bi jim jih njihovi potomci pomagali premoščati na »licu mesta«.

Maxeiner, Alexsandra: Vse naše družine!: o otroku nove punce brata očetove nekdanje žene in drugih sorodnikih.

Muck, Desa: Blazno resno popolni

Zbirka Blazno resno obravnava »večne« probleme odraščajoče mladine: primerno vedenje, spolnost, šolo. Pisateljica je razumevajoča, na strani otrok, pa vendar jim nedvoumno in odločno sporoča, kaj je prav in kaj ne. S pozitivno naravnanim in humornim pristopom spretno krmari med vzgojnostjo in uporništvom, kar je še posebej privlačno in dobrodošlo. vsaka knjiga je priročnik z neštetimi nasveti o določenem problemu, obenem pa se bere tudi kot privlačna zgodba.

Naumann-Villemin, Christine: Moji starši vedno rečejo ne!

Zubrzycka, Elzbieta: Dobre in slabe skrivnosti

Zubrzycka, Elzbieta: Tri vprašanja za dobro vilo: kako pomagati otrokom, da spregovorijo o krivici

Goodman, Polly: Alkohol, droga in tvoje telo

Muck, Desa: Blazno resno zadeti

Knjiga je dopolnjena in posodobljena, ker se je tudi na sceni odvisnosti v tem času precej spremenilo: še vedno je najbolj pogosta odvisnost od alkohola, nova pa je veliko večja uporaba kokaina, novi sta odvisnosti od računalniških igric in interneta, po drugi strani se je pojavilo precej centrov za odvajanje odvisnosti. Knjiga seveda ni popolna informacija o zasvojenostih. Avtorica je opisala le večino zasvojenosti, ki bi odraščajoče mlade lahko ranile in jih odtujile od ljudi, ki jih imajo radi oz. si želijo njihove ljubezni. Poudarja, da zaradi odvisnosti trpijo tudi tisti, ki živijo z odvisnikom v ožjem in širšem okolju. Posebno ranljiva skupina so otroci zasvojenih staršev.

Sanders, Pete: Alkohol? Ne, hvala.

Sanders, Pete: Droge